Ekstrakcija želatine
Želatina je beljakovina, pridobljena iz vsebnosti kolagena v prašičji koži in koži goveda ali pa iz živalskih kosti. Obsežno se uporablja kot vezivo in sredstvo za želiranje v prehrambni industriji, pa tudi v farmacevtiki in kozmetiki. Standardni postopek za proizvodnjo želatine obsega prečiščevanje, frakcioniranje (znotraj katerega se sol in druge sorodne snovi odstrani z ultrafiltracijsko tehnologijo), koncentriranje z uparjanjem in sterilizacijo.
Prečiščevanje želatine
Po ekstrakciji vodotopnih beljakovin je zelo pomembno prečistiti razredčeno želatinasto raztopino na najmanjšo možno količino maščob in suspendiranih trdih delcev. Za takšno prečiščevanje je centrifugalna sila naravna izbira, centrifuge za bistrenje Alfa Laval pa zagotavljajo fleksibilnost, ki omogoča ujemanje z vašimi specifičnimi zahtevami glede želatine.
Frakcioniranje
Po končnem prečiščevanju v filtrih diatomejske zemlje je želatinasta raztopina pripravljena na frakcioniranje, v obsegu katerega se sol in druge sorodne snovi odstrani z ultrafiltracijo. Ta deluje enako kot naprava za predhodno koncentriranje.
Ultrafiltracijsko tehnologijo Alfa Laval je mogoče prilagoditi tako, da je skladna z vsako specifikacijo stranke, končna koncentracija pa je odvisna od vrste, jakosti (angl. bloom) ter viskoznosti želatine. Membranska filtracija Alfa Laval za želatino se izvaja v stalnem modulu pri nadzorovani temperaturi.
Koncentracija
Končna koncentracija poteka v ploščnem uparjalniku s priključno cevjo AlfaVap. Retencijski čas in temperaturni profil pomembno vplivata na kakovost končnega izdelka.
Uparjalni sistem AlfaVap zagotavlja izredno kratek retencijski čas izdelka v kombinaciji z zelo nežnim temperaturnim profilom, kar skupaj zagotavlja boljšo kakovost in barvo izdelka.
Sterilizacija
Da se zagotovi najboljšo možno kakovost izdelka, je treba želatino sterilizirati 3–4 sekunde pri temperaturah okoli 130–140 °C. Alfa Laval ponuja sterilizacijske module, ki temeljijo na neposrednem vbrizgavanju pare ali posrednem ogrevanju izdelka. V obeh primerih je retencijski čas izdelka izjemno kratek, energijo, ki se jo uporabi za sterilizacijo izdelka, pa se učinkovito rekuperira za predhodno ogrevanje naslednjega izdelka.